Intervju z dr. Paolom Vecchio

Sevanje baznih postaj je zelo nizko in torej precej manjše od sevanja mobilnega telefona ali drugih radiodifuznih oddajnikov

Statistične raziskave kažejo, da je precejšen del javnosti prepričan o škodljivosti elektromagnetnih sevanj (EMS). Pa je res tako? Mednarodno priznani strokovnjak, dr. Paolo Vecchia se že več kot dvajset let ukvarja z raziskavami in z razvojem zaščitnih standardov na tem področju. Je direktor laboratorija za varstvo pred neionizirnimi sevanji na Nacionalnem inštitutu za zdravje v Rimu ter predsednik Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP).


- V javnosti je razširjeno mnenje, da zdaj veljavne mejne vrednosti temeljijo na znanstveno dokazanih toplotnih učinkih, v resnici pa ne ščitijo pred morebitnimi drugimi nevarnostmi in »netermičnimi« učinki. Predvsem je razširjen strah pred tem, da bi elektromagnetna sevanja nizkih jakosti, ki bi jim bili izpostavljeni dlje časa, vplivala na zdravje. Kakšen je vaš komentar ?
»Toplotni učinki visokofrekvenčnih EMS so dobro raziskani in znanstvena dognanja o tem so podlaga za omejevanje izpostavljenosti ljudi, vendar je prav tako precej raziskav, ki se ukvarjajo z 'netermičnimi' učinki, ki jih omenjate. Tudi te smo upoštevali pri pripravi mejnih vrednosti izpostavljenosti. Raziskave, ki so bila izvedene v skladu z znanstvenimi načeli, niso dokazale slabih učinkov. Res je, da so nekateri strokovnjaki poročali o drugačnih izsledkih, vendar niso vzdržali strogega znanstvenega preverjanja ali pa jih v neodvisnem znanstvenem laboratoriju niso potrdili. Nimamo znanstvenih ali medicinskih podatkov, ki bi kazali na to, da je možnost, denimo, rakavega obolenja večja zaradi izpostavljenosti EMS. Nekateri zastavljajo celo vprašanje, ali lahko tako sevanje sploh povzroči raka. V stroki smo dosegli konsenz, ki je strnjen v izjavi Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ta pa pravi, da na podlagi najpomembnejših znanstvenih raziskav, ki jih imamo danes na voljo, ne moremo sklepati o tem, da bi EMS negativno vplivala na zdravje ljudi ali povzročala oziroma pospeševala razvoj raka. Tudi številne druge mednarodne organizacije so prišle do takega zaključka.«


- Na kakšen način so pri zdaj določenih mejnih vrednostih upoštevani otroci, starejši, oboleli in drugi, ki bi bili lahko bolj občutljivi na EMS?
»Mednarodno priznane mejne vrednosti, ki jih določa naš odbor, temeljijo na znanstveno dokazanih učinkih. Pri teh smo upoštevali načelo najslabšega možnega primera, uvedli smo dodatne varnostne dejavnike in to prav z namenom, da vključimo vse kategorije prebivalstva – vključno z otroki, starejšimi in obolelimi. To je navedeno v opisu postopkov, ki jih je ICNIRP uporabil pri izoblikovanju mejnih vrednosti.«


- Nekateri trdijo, da lahko sevanja nizkih jakosti, ki jih opazimo v okolici baznih postaj, povzročajo glavobole, nespečnost, motnje živčnega sistema, slabosti in druge podobne motnje. Ali obstajajo znanstveni izsledki, ki bi to potrdili?
»Ugibanj je veliko, vendar jih doslej ni bilo mogoče podpreti z znanstvenimi raziskavami. V primeru baznih postaj bi celo rekel, da zaradi izjemno nizkih jakosti omenjeni simptomi skorajda niso možni.«


- - Kakšne so ključne razlike med izpostavljenostjo EMS zaradi bazne postaje in zaradi uporabe mobilnega telefona?
»Sevalne obremenitve zaradi baznih postaj so v resnici zelo nizke in so nižje od obremenitev pri uporabi mobilnega telefona ali drugih radiodifuznih oddajnikov. Neodvisno izvedene meritve v številnih državah kažejo, da sevanje v neposredni bližini take postaje predstavlja majhen delež splošnega elektromagnetnega onesnaženja okolja. Pri bazni postaji je izpostavljeno telo, medtem ko govorimo pri telefonu o lokalizirani izpostavljenosti. Poljske jakosti in energijska absorpcija v posameznih organih, še posebej pa v glavi, so pri mobilnem telefonu precej večje. To pomeni, da imajo mobilni telefoni večji vpliv na zdravje kot bazne postaje. Vendar, kot rečeno, škodljivih vplivov doslej nismo dokazali.«


- V katerih primerih lahko potemtakem sploh govorimo o škodljivih vplivih na zdravje ?
»Izhajal bom iz znamenite izjave Paracelsusa: 'Odločilna je doza, ki zastruplja.' To pomeni, da je vsaka snov ali agens lahko škodljiv nad določenim nivojem. Na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav smo določili prag in to je temelj zaščitnih standardov. Te vrednosti so lahko presežene na nekaterih delovnih mestih in zahtevajo posebno pozornost ter takojšnje ukrepanje. V našem bivalnem in naravnem okolju je izpostavljenost EMS navadno daleč pod dovoljenimi vrednostmi.«


- V Sloveniji smo priča nasprotovanjem Zveze ekoloških gibanj (ZEG) baznim postajam, poleg tega gradbena biologa iz Nemčije ter ZEG zagovarjajo uvedbo nekaj tisočkrat nižje mejne vrednosti od mednarodno priznanih številk. Ali ta mejna vrednost zagotavlja popolno varnost in ali je to sploh uresničljivo?
»Če predpostavimo, da obstajajo zapozneli učinki, kamor štejemo tudi raka, bi morali predpostaviti, da tveganje narašča z dozo ali izpostavljenostjo. To pomeni, da tveganja ni izključno samo pri 'ničti' izpostavljenosti. V družbi smo se odločili, da bomo razvoj temeljili na sprejemljivem tveganju, kar pomeni neprestano tehtanje med tveganjem in koristjo. Tveganje moramo oceniti kvantitativno, kar pa je za elektromagnetna sevanja nemogoče, saj nevarnosti še nismo potrdili. Izjemno nizka mejna vrednost, ki jo omenjate v vprašanju, je precej pod nivojem splošnega elektromagnetnega onesnaženja okolja zaradi radijskih in televizijskih oddajnikov ter hkrati precej pod sevalnimi obremenitvami v okolici baznih postaj. Pripadajoča električna poljska jakost, ki znaša približno 0,01 V/m, je v okolici antene mobilnega telefona in številnih drugih naprav presežena za nekaj razredov. Drugače povedano – taka zahteva je povsem nezdružljiva z večino tehnoloških pridobitev družbe.«


- V medijih je bilo zaslediti trditev, da v EU veljajo priporočila, ki določajo, da mora biti med bazno postajo in stanovanji, bolnicami ali šolami najmanj 200 metrov razdalje. Ali je to res?
»Takih priporočil ni. Ta bi bila v nasprotju z ostalimi stališči EU, še posebej pa s priporočilom Evropske komisije iz leta 1999, ki predlaga uveljavitev mednarodno priznanih mejnih vrednosti ICNIRP ter dokumenta o previdnostnem načelu iz leta 2000. Tam je zapisano, da so preventivni ukrepi upravičeni le, če tveganje obstaja in je znanstveno utemeljeno.«


- Kam bi uvrstili bazne postaje in mobilne telefone, če bi na lestvici upoštevali še druge vire elektromagnetnih sevanj, s katerimi se srečujemo vsak dan?
»Kakor sem že omenil, so ravni EMS pri tleh zaradi baznih postaj mobilne telefonije veliko nižje, kot jih povzročajo nekatere druge telekomunikacijske antene, predvsem radijske in televizijske. Vira, ki ju omenjate, sta torej na dnu lestvice jakosti virov EMS, ki vplivajo na naravno okolje. Mobilni telefoni tvorijo najvišje električno polje v bližini antene aparata, kar je ponavadi na površini glave uporabnika. Torej moramo v takih primerih upoštevati specifične razmere izpostavljenosti. Tako je neposredna primerjava med EMS, ki ga povzroča mobilni telefon, in sevanjem, ki ga povzročajo bazne postaje ali drugi viri v okolju, nemogoča.«


- Težko pričakujemo rezultate mednarodne raziskave INTERPHONE in še nekaterih drugih, ki potekajo v okviru 5. okvirnega programa EU. Menite, da bodo rezultati spremenili znanstvene poglede in mnenja o vplivih EMS na zdravje ljudi?
»Znanstveniki morajo biti odprti za vse ugotovitve, ki jih bodo ponudile omenjene raziskave, vendar izidov seveda ne moremo napovedovati. Pričakujem, da bodo omenjeni raziskovalni projekti postregli z bolj jasnimi in natančnimi odgovori na ključna vprašanja. Doslej so bili rezultati večinoma negativni in niso kazali na možnost, da bi obstajalo tveganje. To velja tudi za epidemiologijo, kjer so nekatere nedavno dokončane študije pokazale, da zaradi EMS, ki ga povzročajo mobilni telefoni, ni večje verjetnosti rakavih obolenj. Res pa je, da lahko INTERPHONE že zaradi obsega raziskave prepozna tveganja, ki so preveč majhna, da bi jih zaznali že s prejšnjimi raziskavami.«


- Še vedno torej čakamo na rezultate nekaterih kliničnih raziskav. Ali medtem ICNIRP priporoča kakršnekoli preventivne ukrepe?
»Tovrstne dejavnosti niso v 'delokrogu' našega odbora. To seveda ne pomeni, da je ICNIRP proti varnostni politiki in ukrepanju, pomeni le, da so za takšno delovanje in svetovanje odgovorni drugi organi in organizacije, kot je na primer Svetovna zdravstvena organizacija.«


- Najbrž ste seznanjeni s predpisi v Sloveniji. Kako jih ocenjujete? So na tem področju primerni in ali omogočajo zanesljivo varovanje zdravja prebivalstva? So drugačni od, na primer, tovrstnih predpisov in priporočil, ki veljajo v EU?
»Kolikor vem, tudi slovenski predpisi temeljijo na priporočilih ICNIRP. Vendar kljub temu v Sloveniji uvajate še dodatno znižane mejne vrednosti. Predvidevam, da bolj zaradi previdnosti, kakor da bi take odločitve temeljile na znanstvenih ugotovitvah. Z drugimi besedami: to še ni dokaz, da obstaja kakršno koli zdravstveno tveganje ali pa da so obstoječe mejne vrednosti, ki jih priporoča ICNIRP, neustrezne.«


- Kakšno bi bilo vaše priporočilo staršem in otrokom pri uporabi mobilnih telefonov?
»Priporočal bi jim razumno uporabo teh naprav. Najprej zaradi višine računa, nato zaradi zdravega razuma in nazadnje tudi zato, ker je tako bolj varno. Kaj bi rekli, če bi se, recimo hipotetično, v prihodnosti pojavile kakršne koli zdravstvene težave?«


- Kaj pa bi svetovali ljudem, ki živijo v bližini baznih postaj ali drugih virov elektromagnetnih sevanj in so zato zaskrbljeni za zdravje?
»Podam lahko samo korektno znanstveno informacijo. Kot predstavnik Nacionalnega inštituta za zdravje v Italiji, to počnem vsak dan in nikoli ne izražam osebnih mnenj, temveč poskušam pojasniti, kaj v zvezi s tem priporočajo mednarodne organizacije, kakšni so zanesljivi strokovni argumenti. Vedno poudarim, da so neutemeljene skrbi in strahovi sami po sebi grožnja zdravju.«


- Morda še osebno vprašanje. Ali uporabljate mobilni telefon brez omejitev?
»Da, vsekakor.«


- Ste predsednik skupine strokovnjakov, ki delujejo v okviru ICNIRP. Kakšna je pravzaprav vloga tega odbora?
»To je neodvisna znanstvena komisija, ki je v povezavi s SZO zadolžena za spremljanje znanstvene literature in njeno vrednotenje. Komisija ni povezana z industrijsko panogo in jo podpirajo Evropska unija, Mednarodno združenje za zaščito pred sevanjem (IRPA), Mednarodni urad za delo (ILO) in nekatere države. IRPA je komisijo pooblastila za opravljanje podobnih aktivnosti, kot jih opravlja Mednarodni odbor za radiološko zaščito (ICRP), toda delujemo na področju neionizirnih elektromagnetnih sevanj. Pooblastila našega odbora so, da sodeluje z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami, da bi ugotovili morebitne nevarnosti izpostavljenosti EMS, da pripravimo osnutke mednarodnih priporočil o mejnih vrednostih izpostavljenosti in da določimo zaščitne ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje zdravstvenega tveganja. V večini držav so prevzeli priporočila ICNIRP, na katerih temelji tudi zakonodaja.«