Rezultati javnomnenjske raziskave o elektromagentnih sevanjih Prietek poletja je as, ko prijetno sonce na ulice privabi najve ljudi. Sodelavki Foruma EMS sta to prilonost izkoristili ter nakljune mimoidoe na koprskih, ljubljanskih in mariborskih ulicah povpraali o njihovem odnosu do elektromagnetnih sevanj. Z odgovori jima je postreglo 450 oseb, v vsakem mestu 150. Pogovore z ljudmi bomo nadaljevali e konec poletja v Novem Mestu, Kranju in Murski Soboti, skupne rezultate raziskave pa bomo predstavili v naslednji tevilki naih novic. Prvi pregled delnih rezultatov nam je zraven elenih statistinih podatkov, podrobno vam jih bomo predstavili, ko bo raziskava v celoti konana, odprl kar nekaj zanimivih vpraanj in razmiljanj. Zanimivo je dejstvo, da danes na cesti e teko sreamo loveka, ki ne uporablja mobilnega telefona. Od vseh, s katerimi smo se pogovarjali, je bilo taknih le slabih pet odstotkov, kar nas po pogostosti uporabe tega komunikacijskega pripomoka postavlja med vodilne drave v Evropi, celo v svetu. To potrjujejo tudi podatki o tevilu uporabnikov vseh treh slovenskih mobilnih omreij. V bistvu zelo zanimiv podatek, e ga pogledamo e z drugega zornega kota. Z malce posploevanja lahko mirne due trdimo, da smo Slovenci nad svojimi mobilniki oitno navdueni. Le kako ne bi bili, e pa so napravice koristne Oitno je korist, ki jo mobilne komunikacije nudijo, prevladala nad strahom pred neznanimi tveganji elektromagnetnih sevanj. Obdelava odgovorov na vpraalnike nam je namre pokazala, da le slaba tretjina vpraanih (33%) meni, da so mobilni telefoni zdravju nekodljivi. e bolj zanimivo je to, da je kar 12 odstotkov vseh vpraanih mnenja, da so mobilni telefoni za zdravje zelo kodljivi, eprav jih velika veina mobilni telefon kljub temu uporablja. Morda temu botruje dejstvo, da ljudje o delovanju mobilnih komunikacij in o tveganjih, povezanih z elektromagnetnimi sevanji, ne vedo veliko. Skoraj tri etrtine (73%) vseh vpraanih je namre mnenja, da so o elektromagnetnih sevanjih premalo informirani. Zanimivo je tudi to, da se kljub visokemu deleu (67%) tistih, ki menijo, da je mobilnik kodljiv za zdravje oz. e vejemu deleu tistih, ki menijo, da so elektromagnetna sevanja kodljiva za zdravje (74%), ogroene ali delno ogroene zaradi elektromagnetnega sevanja pouti le slaba tretjina vpraanih (33%). Kako pa ljudje ocenjujejo nivo vpliva razlinih virov elektromagnetnih sevanj na zdravje? 69 odstotkov vpraanih je mnenja, da so bazne postaje mobilne telefonije kodljive (39%) oz. zelo kodljive za zdravje (30%). Zelo podobna so tudi mnenja glede kodljivosti sevanja daljnovodov, saj jih je kot kodljive ali zelo kodljive navedlo kar 68 odstotkov anketirancev. Po kodljivih vplivih, s 57 odstotki, le malo zaostaja elektromagnetno sevanje RTV oddajnikov, nezanemarljivo pa ni mnenje slabe etrtine vpraanih (24%), da je kodljivo oz. zelo kodljivo tudi sevanje gospodinjskih aparatov. Oitno smo Slovenci tveganja (zdravstvena in tudi vsa ostala) sprejeli kot del naega vsakdana. Le redki so tisti, ki so za zmanjanje le-teh pripravljeni tudi kaj narediti, razen ko je govora o nekonstruktivnih protestih in pametovanju. e pogled ez meje nae male drave bi nam namre pokazal, da se z nekaj dobre volje in pripravljenosti na kompromise da obvladovati tudi tveganja. V Forumu EMS bomo nadaljevali z informiranjem o elektromagnetnih sevanjih, raziskavah vplivov le-teh na zdravje Zanesljivo bomo enako anketo ponovili tudi prihodnje poletje in pogledali, ali so se vaa mnenja in stalia kaj spremenila. Podatki o vzorcu Nakljuno izbrani mimoidoi (150) na razlinih lokacijah v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na vpraalnik s 10 vpraanji je odgovorilo 252 ensk (56%) in 198 mokih (44%). Najbolj zastopana starostna skupina anketirancev je bila od 18 do 29 let (46%), nato od 30 do 54 let (36%), desetina anketiranih je bila v starosti od 14 do 17 let (10%), najmanj zastopani pa so bili ljudje od 55 let in ve (8%). Skorajda polovica anketiranih (49%) ima srednjeolsko izobrazbo, dobra etrtina (29%) vijo, visoko izobrazbo ali ve, sledijo jim vpraani z dokonano osnovnoolsko izobrazbo ali manj (13%) ter tisti s poklicno olo (9%).